Lepa stran, ki je ne najde nihče: tehnične osnove brez žargona
Podjetje je za novo spletno stran odštelo lep denar. Vsi, ki jo vidijo, rečejo, da je čudovita. Animacije tečejo gladko, fotografije so profesionalne, barve se ujemajo z logotipom. Povpraševanj je manj kot prej. Nihče ne razume, zakaj — stran je vendar boljša.
Stran je res boljša. Za človeka, ki je nanjo že prišel. Težava je, da nanjo zdaj prihaja manj ljudi, in to zaradi stvari, ki jih na zaslonu ne vidite.
Tri vprašanja, ki si jih zastavi iskalnik
Preden vas Google komu pokaže, mora po vrsti odgovoriti na tri vprašanja: ali lahko do vaše strani pridem, ali razumem, o čem je, in ali je dovolj dobra, da jo pokažem namesto konkurentove. Če se zalomi pri prvem, ostalo ni pomembno. Večina »nerazložljivih« padcev obiska se zgodi prav tam, na prvem vprašanju.
Prvo: ali je stran sploh dosegljiva
Najbolj boleče napake v tej stroki so tudi najbolj neumne. Nekaj primerov, ki se v resnici dogajajo:
- Stran je ostala zaprta za iskalnike. Med izdelavo je povsem pravilno skrita, da nedokončana vsebina ne pride v Google. Ob objavi je treba to odstraniti. Če na to nihče ne pomisli, imate mesece popolnoma nevidno stran, ki deluje brezhibno.
- Kanonični naslov kaže na napačen naslov. Vsaka stran iskalniku pove, kateri je njen »pravi« naslov. Če se pri predelavi to polje zapolni narobe, začne deseterica podstrani trditi, da je v resnici nekaj drugega. Google jih ubogljivo neha prikazovati.
- Po prenovi ni preusmeritev. Stari naslovi so obstajali leta in imeli svojo težo. Nove strani imajo nove naslove. Če stari ne kažejo na nove, ste zavrgli vso zgodovino in začeli od nič — samo da tega ne piše nikjer.
Prav zato je pri vsaki prenovi najbolj koristno vprašanje, ki ga stranke skoraj nikoli ne postavijo: kdo bo poskrbel za preusmeritve in kdo bo po objavi preveril, ali je stran vidna?
Drugo: ali je razumljivo, o čem stran je
Iskalnik ne gleda oblikovanja, bere strukturo. Če je celotna vsebina zapisana kot niz enako velikih odstavkov brez naslovov, mora ugibati, kaj je pomembno.
Kar tu pomaga, je nezanimivo in učinkovito. Ena glavna tema na eno podstran, z enim glavnim naslovom. Podnaslovi, ki povedo, kaj sledi, in ne »Rešitve«. Naslovi povezav, ki so razumljivi tudi izven konteksta — »cenik izdelave spletne strani« namesto »več«. Povezave med lastnimi podstranmi, da se da po strani sploh hoditi. Naslovi (URL) v človeškem jeziku.
Dva elementa, ki jih obiskovalec skoraj nikoli ne opazi, sta pri tem najbolj vidna: naslov strani in meta opis. To je izložba v rezultatih iskanja. Če ima pet vaših podstrani isti naslov ali če v njem piše »Domov | Domača stran«, ste izložbo prelepili s časopisom.
Tretje: hitrost, ki jo občuti človek
Hitrost je edina tehnična tema, kjer se interes iskalnika in interes stranke popolnoma prekrivata. Ljudje počasnih strani ne prenašajo, in Google to ve.
Skoraj vedno gre za istih pet stvari: prevelike fotografije, ki jih je nekdo naložil naravnost s telefona ali fotoaparata; nič predpomnilnika, tako da se stran ob vsakem obisku gradi na novo; preveč vtičnikov in skript, od katerih polovica nekaj nalaga z drugih strežnikov; poceni gostovanje, kjer na istem računalniku stanuje še tristo strani; in pisave ter oglaševalske skripte, ki blokirajo prvi izris.
Pri hitrosti je edino zares pomembno merilo, kako hitro se stran naloži na povprečnem telefonu na mobilni povezavi — ne na novem prenosniku v pisarni z optiko. Razlika je večja, kot bi pričakovali.
Strukturirani podatki, brez žargona
Strukturirani podatki so kratko sporočilo v ozadju strani, ki iskalniku pove: to je podjetje, to je naslov, to je telefon, to je delovni čas, to je članek in objavljen je bil takrat. Človek tega ne vidi, iskalnik pa mu verjame bolj kot ugibanju iz besedila.
Za obrt in storitveno podjetje je to poceni prednost — velikokrat je razlika med navadnim rezultatom in rezultatom, ki v iskanju prikaže tudi telefon, naslov in ocene. Ista vsebina, več prostora, več klikov. Pomembno je še bolj postalo zato, ker si tudi jezikovni modeli raje vzamejo podatek, ki je jasno označen, kot pa tistega, ki ga je treba razvozlati iz stavka.
Za kaj se ni treba sekirati
Ni treba loviti popolnih sto točk v vseh merilnikih hitrosti. Razlika med devetdeset in sto je za stranko neopazna, stane pa nesorazmerno veliko. Ni treba šteti, kolikokrat se ključna beseda pojavi v besedilu — to je taktika iz leta 2008 in danes bere kot slabo napisano besedilo, kar je edini rezultat, ki ga prinese. In ni treba vsak mesec dodajati nove podstrani samo zato, da je »vsebina sveža«, če na njej ni nič povedanega.
Kako to preverite sami, danes
Dva brezplačna pripomočka povesta skoraj vse. V Google Search Console vidite, katere vaše strani so v Googlu, katere ne in zakaj, ter po katerih iskanjih vas ljudje najdejo. V PageSpeed Insights vidite hitrost na mobilnem in namiznem računalniku ter konkreten seznam, kaj jo upočasnjuje.
Če je v Search Console pri številnih podstranih zapisano, da niso indeksirane, to ni podrobnost. To je vaš največji problem in hkrati najhitreje rešljiv.
Kaj vse spada v tehnično in vsebinsko optimizacijo pri nas, je opisano na strani SEO in vidnost, cene pa so zapisane v ceniku optimizacije. Če želite najprej samo vedeti, kaj je pri vaši strani narobe — brez naročnine in brez zavez — je za to diagnostika: pisen pregled vidnosti, hitrosti in varnosti v dveh delovnih dneh. Lahko pa preprosto pokličete na 040 529 425 in vprašate.